Dolgo sem se izogibala prenovi. Vedno se mi je zdelo, da so PVC okna nekaj, kar menjaš, ko res ni druge izbire – ko ti piha v sobo ali ko se steklo rosi že od prvega mraza. Potem je prišla zima, tista prava burja, in sem končno priznala: dovolj imam prepihov in odej ob oknih.
Ko sem začela iskati ponudbe, sem bila presenečena, koliko različic obstaja. Barve, profili, zasteklitve, varčevanje z energijo. Včasih sem mislila, da so PVC okna samo bela plastika, ampak ne, danes so to čisto druga zgodba. Izbrala sem mat sivo, minimalističen dizajn, ki se je lepo ujel z notranjostjo.
Po primerjavi ponudb sem se na koncu odločila za Spial PVC okna, ker so združila dober dizajn, tesnjenje in ugodno ceno.
Montaža je bila hitra, brez tistega kaosa, ki ga ponavadi pričakuješ pri takih delih. Ko so jih vgradili, sem zaprla prvo okno in se dobesedno ustavila. Tišina. Nobenega hrupa od ceste, nobenega pihanja vetra. In tisti občutek, ko zapreš prostor in ga napolniš s toplino – neprecenljivo.
Po nekaj dneh sem opazila, da so prostori toplejši, pa ne le po temperaturi. Svetloba je drugačna. Steklo bolj čisto, odsevi mehkejši. In še nekaj, prahu je manj. Prej sem mislila, da si to domišljam, ampak res je – ko PVC okna dobro tesnijo, se v stanovanje preprosto nabira manj umazanije.
Najbolj sem bila vesela, ko sem prvič spala ob nalivu. Prej sem slišala vsak kapljaj, zdaj pa samo oddaljen zvok dežja. Takrat sem si rekla: To je to. PVC okna so res ena tistih stvari, ki jih opaziš šele, ko jih imaš.
Pa še vzdrževanje – nič brušenja, nič barvanja. Samo obrišeš jih in so spet kot nova. In čeprav sem se bala, da bodo videti preveč umetno, jih zdaj pohvali vsak, ki pride na obisk.
Zdaj, ko jih odprem zjutraj, ko sonce obsije steklo, vem, da sem se prav odločila. Toplota ostane notri, svetloba pride noter. Dva preprosta razloga, zakaj so PVC okna ena najboljših naložb, kar sem jih kdaj naredila.
